Pojdi na vsebino

Hinčinova konstanta

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Hinčinova konstanta je v teoriji števil konstanta, ki kaže da je geometrična sredina delnih količnikov razvoja v verižni ulomek za skoraj vsa realna števila enaka ne glede na vrednost .

Za poljubno realno število:

skoraj vedno velja:

kjer je Hinčinova konstanta:[1][2]

(OEIS A002210),

kjer je dvojiški logaritem.

To značilnost verižnih ulomkov je leta 1933 dokazal Aleksander Jakovljevič Hinčin.[3][4][5]

Realna števila, za katere ta značilnost ne velja, so na primer racionalna števila, koreni kvadratnih enačb z racionalnimi koeficienti (vključno s številom zlatega reza Φ) in osnovo naravnih logaritmov e.

Števila, za katere ta značilnost velja, so po vsej verjetnosti π, Euler-Mascheronijeva konstanta γ in Hinčinova konstanta sama. To ni dokazano.

Hinčinovo konstanto je težko računati. Ni znano ali je racionalno, algebrsko iracionalno ali transcendentno število.

Neskončni verižni ulomek Hinčinove konstante je (OEIS A002211) :

Razvoj v vrsto

[uredi | uredi kodo]

Hinčinovo konstanto se lahko izrazi z racionalno vrsto ζ v obliki:

ali:

kjer je fiksno celo število in Hurwitzeva funkcija ζ. Obe vrsti sta močno konvergentni, saj se za velike hitro približuje 0. Razvoj se lahko poda tudi s funkcijo dilogaritma:

Hölderjeva sredina

[uredi | uredi kodo]

Hinčinova konstanta je prva v nizu Hölderjevih sredin izrazov verižnih ulomkov. Če je dana poljubna vrsta , je Hölderjeva sredina reda dana kot:

Ko so členi razvojaa v verižni ulomek, so konstante dane z:

To sledi, če se uporabi p-ta sredina v povezavi z Gauss-Kuzminovo porazdelitvijo. Vrednost Hinčinove konstante izhaja iz limite .

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  • Bailey, David H.; Borwein, Jonathan Michael; Crandall, Richard E. (1997), »On the Khinchine constant« (PDF), Math. Comp., 66 (217): 417–431, doi:10.1090/s0025-5718-97-00800-4, MR 1377659, arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 28. maja 2005, pridobljeno 19. julija 2015
  • Borwein, Jonathan Michael; Bradley, David M.; Crandall, Richard E. (2000), »Computational Strategies for the Riemann Zeta Function« (PDF), J. Comp. App. Math., 121 (1–2): 247–296, doi:10.1016/s0377-0427(00)00336-8, arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 25. septembra 2006, pridobljeno 19. julija 2015
  • Cellarosi, Francesco; Hensley, Doug; Miller, Steven J.; Wellens, Jake L. (2014), Continued fraction digit averages an Maclaurin's inequalities, arXiv:1402.0208
  • Hinčin, Aleksander Jakovljevič (1936), »Zur metrischen kettenbruchtheorie«, Compositio Mathematica, 3: 275–286
  • Ryll-Nardzewski, Czesław (1951), »On the ergodic theorems II (Ergodic theory of continued fractions)«, Studia Mathematica, 12: 74–79
  • Wieting, Thomas (2008), »A Khinchin Sequence«, Proc. Amer. Math. Soc., 136 (3): 815–824, MR 2361853
  • Wolf, Marek (2010), Continued fractions constructed from prime numbers, arXiv:1003.4015
  • Wolf, Marek (2013), »Computer experiments with Mersenne primes«, Computational Methods in Science and Technology, 19 (3): 157–165, arXiv:1112.2412, doi:10.12921/cmst.2013.19.03.157-165

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]